Potreba po indikativnem preprečevanju

Indikativno preprečevanje je usmerjeno na posameznike, pri katerih so bili ugotovljeni dejavniki tveganja za probleme z drogami, na primer motnja pomanjkanja pozornosti in hiperaktivnosti (ADHD). Vendar o ukrepih preprečevanja zlorab drog, namenjenih mladim z motnjami pomanjkanja pozornosti in hiperaktivnosti, poročajo samo v Nemčiji in na Švedskem. V Nemčiji trenutne ocene o razširjenosti motenj pomanjkanja pozornosti in hiperaktivnosti namigujejo, da je prizadetih od 2 do 6 % oseb v starosti med 6 in 18 let, kar je ena najbpogostejših kroničnih kliničnih slik med otroki in mladimi. Na Švedskem strategija preprečevanja za te otroke vključuje kognitivno in socialno usposabljanje, metodologije pa širijo z usposabljanjem strokovnjakov za preventivo. Ker so skoraj vsi predšolski otroci vključeni v primarno zdravstveno varstvo in jih večina obiskuje osnovno šolo, bi lahko večino ogroženih otrok odkrili s sistematičnim pregledom in naknadnim individualnim posredovanjem.

Italijanski akcijski načrt veliko pozornosti posveča psihopatološkim razmeram in hujšim vedenjskim težavam pri otrocih in mladoletnikih, za katere se lahko domneva, da bodo uživali drogo in jo zlorabljali, če bodo ostali prezrti na začetni stopnji. Ugotovljeni problemi vključujejo vedenjske težave; hiperaktivnost in motnjo pomanjkanja pozornosti; tesnobnost, ki jo spremljajo razpoloženjske motnje; bulimijo in psihogenetsko debelost; motnje osebnosti; težave v navezovanju medosebnih stikov; motnje zaradi posttravmatskega stresa in napade panike. Kot odzivi so predvideni pristopi univerzalnega in selektivnega preprečevanja.